Rušica - Aga s prijatelji
- Podrobnosti
- Ustvarjeno 17. 09. 2023
- Napisal Vid Tilia
plezat smer Aga (VI/V-VI). Oba sva bila v krnici Pod Srcem prvič, tako da sva si dostop krajšala z
ogledovanjem smeri v severnih stenah Špika in Frdamanih polic. Stena Rušice se nahaja na koncu
krnice in je ob najinem prihodu že lepo obsijana s soncem, kar obeta toplo plezarijo.
Potek Age je jasen in krasen. Štirje raztežaji sledijo izraziti ukrivljeni zajedi v levem delu stene, tako da
problemov z orientacijo ni. Začetna dva raztežaja v vodstvu splezam jaz. Prvi raztežaj pripelje do
gredine, drugi pa po malo težjem plezanju do začetka zahtevnejšega dela zajede. Tam vodstvo
predam Doliju. Doli suvereno čez prvi del zajede, jaz mu sledim. Za zadnji raztežaj se odločava med
nadaljevanjem po zajedi (Aga), ali kombinacijo s sosednjo Smerjo za prijatelje. Premamijo naju plošče
v Smeri za prijatelje (no, mogoče tudi svedrovci). Odločitev se izkaže za odlično, saj je plezanje po
navpičnih ploščah z nazobčano skalo prava poslastica za konec smeri. Na vrhu si čestitava in s tremi
spusti po vrvi sestopiva po urejenih sidriščih.
V smeri je kar nekaj klinov (nekateri vprašljive kakovosti), za vmesno varovanje pa so zelo dobrodošli
še metulji. Skala v smeri je dobra, pozornost le zahtevajo nekatere luske, ki ob trkanju na njih
oddajajo sumljivo nizek ton. Sklenila sva, da se Pod Srce še vrneva, takrat z višjim in daljšim cijem.
Črt Ševerkar & Matic Dolinšek
Pred dopustom še hitro v Dolomite
- Podrobnosti
- Ustvarjeno 11. 07. 2023
- Napisal Vid Tilia
Plezala: Anže Repina in Jože Vozelj-Joe
Malo za nazaj
- Podrobnosti
- Ustvarjeno 21. 02. 2023
- Napisal Vid Tilia
12. 2. smo Niko Š., Joe, Gorazd in jaz plezali Teranovo v Dolgem Hrbtu. Pred nami je bila še ena tričlanska naveza, vendar so bolj malo spali in nas prehiteli za kakšno uro tako, da ni bilo težav z gužvo. Smer je bila lepo narejena, plezanje pa sam užitek. Na sestopu smo ugledali še grapo med LV in VB, ki smo jo »napadli« zadnjo nedeljo in sicer v drugačni sestavi (Gorazd, Črt, Primož in jaz). Odjuga nas je prisilila, da smo tokrat manj spali Litijani. Ob 3:00 smo iz domačega kraja krenili na Jezersko. Pričakovali smo, da nam bo zgodnje vstajanje prineslo dobre razmere. No, ni bilo ravno tako. Prva polovica grape nam je celo zbijala malo motivacije, saj smo gazili mehek, moker sneg. Z višino pa so se razmere počasi izboljšale. V zadnji tretjini smo naleteli na dva skoka. Prvi je ponudil malo tankega ledu in obilo mehkega snega, drugi pa je bil leden. Ker je večina noč preživela na pustovanju, tudi tokrat ni bilo gneče. Srečali smo se le s tremi člani AO Kamnik.
V kraljestvu Zlatoroga
- Podrobnosti
- Ustvarjeno 07. 02. 2023
- Napisal Vid Tilia
V soboto smo se malo razkropili, večina pa nas je krenila na Lanževico. Sončen, a vetroven dan brez oblačka je v vseh prebudil prijetne občutke. Vetrovna Komna je bila res čudovita. Napihan sneg sprva ni obetal hudo uživaške smuke, a se je izkazalo za ravno nasprotno. Z vrha Lanževice smo odsmučali v smeri Oslove škrbine. Že prvi zavoji so nakazovali čisto uživancijo. Po sladki smučariji smo spet nataknili pse in odkorakali nazaj proti koči. Na povratku smo izgubili še cepin, ki se je nato pred lastnikom vrnil v kočo.
Petkov večer in sobotna tura sta zahtevala svoj davek, zato smo sobotni večer preživeli bolj mirno. V nedeljo smo se zbudili v hladno in sončno jutro brez vetra. Sicer kadrovsko malo podhranjeni, smo se namenili proti Kalu. V iskanju čim bolj plazovno varnih prehodov smo šli kdaj pa kdaj malo naokoli, vendar smo v zglednem času prišli na sedlo pod Kalom. Opremljeni z derezami in cepini smo se povzpeli na vrh. Franci nam je z atraktivno smuko z vrha pokazal svoje kvalitete, ostali pa smo sestopili peš. Čez nekaj minut smo se že vsi skupaj peljali v dolino in vriskali.
V koči smo nazaj grede pobrali še nekaj stvari in se namenili proti avtu, ki smo ga pustili na parkirišču pri Savici. Tisti, ki smo v petek prišli po isti poti na Komno smo vedeli, da bo navzdol s smučmi cela štala. Pa se nismo dali in fajtali. Eni so obupali prej, drugi kasneje, tretji pa sploh ne, in se prismučali- vse do avta. Prava atrakcija za južne sosede, ki so borbo z drevesi opazovali s parkirišča.
Čeprav vreme ni najbolj obetalo, se je izkazalo za res čudovito. Mislim, da si lahko vsi želimo še več takšnih tur, ki združujejo tako zabavo, kakor tudi pridobivanje hribovskih izkušenj!
Finta, Franci R., Darko, Joe, Janč, Gašper, Anže, Primož, Črt in Vid
Plavi ponedeljek v nedeljo
- Podrobnosti
- Ustvarjeno 14. 11. 2022
- Napisal Vid Tilia
Črt&Vid
Kamor vsi, tja tudi mi
- Podrobnosti
- Ustvarjeno 10. 11. 2022
- Napisal Janč
Ker smo imeli apartman že predhodno rezerviran, nekje tam, kje točno pa nam dani trenutek ni bilo ne znano, ne v mar, saj se bomo z raziskovanjem njega lokacije ukvarjali šele pozno popoldne, smo se že v sredini dopoldneva odpravili v napad na smeri, pred katerimi naj nebi bilo čakalne vrste pred vstopom. Tako, za zagrevanje. Prav pretegnili se v tistih urah ravno nismo, pa tudi potrebe ni bilo po tem, saj je bilo pred nami še nekaj dni. Razen Anžeta in Črta, katera je Jernej odpeljal še v smer, za katero smo Finta, Franc in jaz ugotovili, da bo za nas manj mukotrpna, če jo "oddelamo" na vrtu pri Dinkotu.
K sreči je večina smeri v Pakli krajših in v doglednem času so se nam ponovno pridružili tako, da smo lahko odšli proti apartmanu, za katerega je bilo s strani nekaterih strokovno ugotovljeno in kasneje obelodanjano ob vsaki priložnosti, da se nahaja v Karlobagu. No ja, tako hudo sicer ni bilo, tistih nekaj kilometrov do apartmana, računano od vhoda v kanjon, pa je kasneje bilo kar malce tečnih. Za peš je bilo predaleč, za prehiter odhod v njega zvečer s kombijem od Dinka, pa prezgodaj. Ampak smo se uskladili in tudi tistemu, kateri je želel enkrat ob pozni uri prepešačiti pot, to ni bilo omogočeno. Razlogi so seveda tehtni.
Pozno zvečer se nam pridružijo še ostali in ekipa AOL je sestavljena tako, da naslednji dan, soboto, iskoristimo »z veliko žlico«. Že v zgodnjem dopoldnevu, smo se dogovorjene naveze porazgubile po kanjonu in njega različnih smereh. Vse do popoldneva, ko smo se sešli "ob koritu", katero je nudilo osvežilno olajšanje po poletno temperaturni plezariji. Potem pa rutina za zaključek dneva. Apartma, lonci, juhice in makaroni, pir, debata in počasno kapljanje eden za drugim ob pozni uri, v deželo sanj.
Nedelja, našpičena, po tempu plezarije podobna prejšnjemu dnevu, po "snidenju ob koritu", pa razbiti kot jugoslovanska vojska. Sestavljali smo se od kanjona do priključka na magistralno cesto ob morju na način, kot da dandanes, nebi obstajali telefoni. Bolj po občutku, izkušnjah in nenazadnje vonju, kje se kdo lahko zatakne, bi se reklo. Ampak konec dober, vse dobro. Še posebno, če se pred odhodom v apartma uspešen dan konča v campu Vesna, kjer je naš podmladek stkal sveže in pristne vezi z nežnejšim spolom iz kranjskega konca. K sreči pa, vse le ni bilo tako rosno in sveže in tudi "starejši, hitrejši in spretnejši", smo lahko prišli na svoj račun v razširjenih debatah in pri (ponovno) makaronih, kateri so bili improvizirano a odlično, pripravljeni v Vanjinem kombiju.
Ker so nas širokosrčni Rašičani, za naslednji dan zvečer, povabili na žur v kamp, kjer so bili masovno nastanjeni, je podmladek (kdo pa drug) že pričel pripravljati strategijo kako podaljšati bivanje v Paklenici še za eno noč in potem "utrujen dan". Ponedeljek popoldne, je bil namreč nam planiran dan za odhod domov. Kaj hujšega... In ker je bila debata o strategiji močna, volja po vodi in soku pa šibka, je naslednji dan posledično prinesel svoje "zmage"... Dopoldansko plezanje krajšega in slajšega, kosilo z analizo pri Dinku in "Čao Pakla" družno vseh skupaj, do naslednjič.
Povzetek:
V dneh od petka do ponedeljka, smo skupno preplezali 18 smeri. Med njimi Pink Panther, Paparazzi, Joe de Ripper, Karamara sweet tamptations, Circus, Šaleški, Bramova, Danaja, Centralni kamin in še nekaj "težjih".
Ekipa AOL Paklenica, oktober 2022:
Franc Intihar, Tomaž Groboljšek - Finta, Niko Škrabanja, Jernej Groboljšek, Jani Vozel - Janč, Gorazd Šantej - Brzi, Anže Repina, Vid Tilia in Črt Ševerkar.
Dolina v megli, Kogel v soncu
- Podrobnosti
- Ustvarjeno 24. 10. 2022
- Napisal Janč
Ob 6.00 v soju čelne svetilke štartava proti Gamsovemu skretu. Dostop do smeri ob kramljanju dokaj hitro mine. Ko se bližava steni, jo sonce že počasi osvetljuje. Pri vstopu smeri sva na soncu, temperatura naraste in čas je za kratke rokave. Odvečno težo, ki jo ne potrebujeva, pustiva pri vstopu.
Prvi v smer zagrizem sam, malo desno, malo levo in že sem pri štantu. Drugi raztežaj, po za odtenek težjem poplezavanju, naju privede do gladke plate, od nje naprej pa v lažji, a krušljivi svet. Smeri slediva po lepih naravnih prehodih. Ob možnih variantah upoštevava Miheličeve nasvete in se težavam umikava na desno stran. Plezava tekoče in brez večjih težav. Najlepši del smeri je na koncu, če odmislimo zadnji del, ko pririneva na vrh.
Ker ima smer urejena sidrišča za spust, se odločiva za sestop s spustom po vrvi. Opravila sva štiri spuste, prvega malo krajšega, za ostale tri je prišla dvojna vrv še kako prav. Sledil je sestop v dolino in obvezna analiza pri Jurju. Verjameva, da to ni bil najin zadnji obisk te stene.
Plezala: Črt Ševerkar in Gorazd Šantej - Brzi