Bučer-Kristan, Mali oltar

Veliko se govori, se več je napisanega. In sva sla. Pogledat. In je. Super turca je bla... Plezala Jernej in Tomaž-Finta Groboljšek

Jubilejna - Dolgi hrbet

Smo se res na hitro z Daretom odločila, da je potrbno izkoristit vikend. Za Dolimite je bilo malo premalo časa, zato najdema alternativo pri nas- Jubilejna. V navezo vzamema še Primoža, kateri me je v plezanju kar pozitivno presenetil. Odločitev je padla da bom pač jaz tisti ko lezem naprej. Sj mi je v bistvu to kar všeč. Zopet ena smer z super skalo, res uživanje. Potem pride pa prečnica. Začetek kar lep, potem pa hudič vzame šalo. Za mene trenje vrvi, za druga dva pa deset minutna ploha da jima je popestrila tisti detajl iz previsa, je imel detajl vonj po čisti šestici. Sledilo je lažje poplezavanje po naloženem svetu do izstopa na vrhu Dolgega hrbta.

JoŽe vozelj, Dare Juhant, Primož Črne
Nedelja 9.8.2020

DKV v VDV

Že nekaj časa sem imel dolg, v severni steni Velikega Draškega vrha, od prvega poizkusa z razbito čelado. Z Borisom prespiva v Krmi, da sva zjutraj čimprej pod steno. Vreme je kazalo res lepo. Smer Dolar-Kilar-Vavken je kar klicala, da jo pobožama z vrvema. Po lahkem prvem raztežaju, nama je hitro popestrila plezanje z prvo petico. In tudi v nadaljevanju. Meni osebno dobra skala, vendarle ne tako krušliva kot sem dobil občutek ob branju smeri. Tudi prečka samo na videz strašliva, a prav fletna. Razen tiste štirice so mi včasih skoraj težje kot petice. Ampak je šlo, celotno smer brez problema, izmenično, le Borisu so bili podarjeni lažji raztežaji, so plezalniki ostali doma. Po preplezani smeri pa doolg sestop, pa potem skok v Blejsko jezero.

JoŽe Vozelj, Boris Strmšek
Torek 28.7.2020

Dve smeri za dva brata

Čez teden pač ne gre, zato je potrebno izkoristiti vikend. V soboto 8. avgusta smo že zgodaj pod steno NŠG. Tokrat se nama je z Vidom pridružil še njegov brat Rok, sicer tečajnik AO Železničar in član naše ožje družine, s katere podmladkom mi uspeva plezati. Lep občutek.

Namenimo se v Pokljuško smer (V+/IV), katero opisujejo kot "kratko in sladko". No ja. Je. Prve tri raztežaje, z lepimi platkami in zajedo, iztop pa je klasično naš, po domače  - podrt. Rok, kateremu je to šele tretja smer (prvi dve je opravil v Dolomitih), malce striže z ušesi a nič ne pomaga. Pozabiti je potrebno kako je bilo tam in se navaditi, da je doma pač tako in nič drugače.

V sončnem in že toplem jutru, sledi krajše posedanje na travah nad iztopom, nato pa prečenje čez melišča, vse tja pod Grebenc MM in k vztopu v Pocarsko (IV/IV), po kateri si lahko privoščimo lepo in mirno plezanje v tri. Lepo zato, ker mi je smer s svojim potekom všeč in je primerna za začetnike, mirno pa zato, ker ne nad nami ali pod nami ni bilo nikogar. Kompleten Grebenc samo za nas. 

Z izborom smeri za sobotno dopoldne sta bila zadovoljna tako Rok kot Vid, jaz pa z njunim plezanjem. In ker nam je vsem to prva skupna plezarija, jo zaključimo pri Aljažu v Dovjem. Da bo v bodoče vedel, ta naš "ajzenponar", kje se je potrebno odštempljati po uspešno zaključeni turi.

Rok Tilia, Vid Tilia in Jani Vozel - Janč


Edino kar ne lažemo je, da lažemo...

Ker se je izkazalo, da je večina naših v teh dneh bolj družinsko aktivna ob rekah in morju in se nihče, razen nas štirih, ni odzval mojemu mailu z vabilom po skupni sobotni ferajnovski turi (s tečajniki), se z Daretom odločiva, da odpeljeva Primoža in Vida nekam bližje na dopoldansko plezarijo.

Soparni dnevi začetka letošnjega avgusta narekujejo zgodnji napad stene v NŠG, a to še ne pomeni, da na prelazu Vršič ni že v ranih urah bolj navsezgodnjih od zgodnjih in ti, ti tako delajo sive lase z parkiranjem še tako majhnega Clia, katerega si primoran stlačiti tja, kjer je še nekaj prostora. K sreči nam uspe pobegniti jim pod jugovzhodno ostenje NŠG in že po nekaj višincih, kateri se odmaknejo od klasične poti proti Mojstrovkama, se lahko prepustimo zgolj zvoku kamenja pod našimi nogami in ujetju enakomernega ritma dihanja po melišču grape navzgor.

Z Vidom zavijeva v Steber ob Kamenkovem kaminu, Dare s Primožem pa v Stoletje. Videli se sicer ne bomo, a se bomo po koncu že našli in če ne prej, pa pri avtu na prelazu. Dobra ura nama je potrebna, da sva iz smeri in ker je še zgodnje dopoldne in se nama Dare ne oglasi na telefonski klic se odločiva, da prečiva melišče pod vrhom NŠG ter v Grebencu Male Mojstrovke splezava še Pstuh, saj sta v Pocarski že dve navezi. Po uri in pol sva na vrhu Grebenca, od koder lahko vidiva sestopajoča se Dareta in Primoža. Sledi dirka po poti čez Vratca in po melišču pod njim na Vršič, kjer se po uspešno opravljenih vzponih snidemo in uskladimo, da se odžejamo šele pri Mihovem domu.

Rečeno storjeno in nedolgo za tem, ko se nam nekako uspe prebiti do tam, zleknjeni v ležalnike in bosonogi uživamo ob pogledu proti Špiku in Škrlatici. Pa še žejni nismo več - preveč. Dogovor je, da v miru popijemo dve pivi, potem pa domov. Primož je vstrajal le pri prvem, pa še ta je bil Radler, nadalje pa se je zaradi nahitro dodeljene častne naloge "šofer na turi" vzdržal alkoholnih napitkov.

A ta domov, se le nekoliko zavleče, saj se slišimo še z Nikom, kateri dopustuje v Kranjski gori in greh bi bil odbiti njegovo vabilo, da se zaustavimo še ob Jasni ter tam z njim izmenjamo še nekaj besed. Suhih grl seveda ne in tako beseda da besedo in ... In predhodna odločitev, da popijemo le dve pivi, splava po vodi jezerca Pišnice, ob katerem na koncu popoldneva strokovno zaključimo, da edino kar ne lažemo je, da lažemo. :)) 

----------------------------------

NŠG: Steber ob Kamenkovem Kaminu: 150 m, V / IV (Janč in Vid)
Grebenc MM: Pstuh: 200 m, IV+ / III-IV (Janč in Vid)
NŠG: Stoletje: 180 m, VI- / IV (Dare in Primož)

V osončenih smereh uživali poletje: Darko Juhant, Primož Črne, Vid Tilia in Jani Vozel - Janč

Slovenska smer...tokrat drugače


Običajno sem plezal smer s tečajniki, pripravniki, z alpinisti, včasih tudi sam, ta dan pa smo se podali v smer dedi, očka in vnuček – tri generacije Groboljškov torej. (seštevek let: 64 + 42 + 12) .

Bilo je nepozabno, saj sem obujal spomine na kakšnih 35 let nazaj, ko sem po isti smeri prvič peljal Tadeja, danes pa še vnučka. Slovenska smer je bila moja prva preplezana smer, tudi Tadejeva in od danes tudi Majeva.

Po preplezani smeri smo osvojili še vrh Triglava...

Kljub temu, da smo prvotno planirali in rezervirali spanje na Kredarici, smo jo mahnili nazaj v dolino....spanje na skupnih ležiščih v guzvi z maskami? nam nekako ni potegnilo.

Resnično upam, da tole ne bo Majčkova prva in zadnja tura in da bo nadaljeval po stopinjah dedija, očija in strica...

Prava Grande tura ... skupni seštevek ur pa raje zamolčim. Plezali v ponedeljek 27.7.2020

Finta

Vežica: Geršak-Grčar in SZ raz

Ker je sobotna plezarija zaradi slabega vremena odpadla, sem že mislil, da bo vikend namenjen lenarjenju, nakar se je izkazalo ravno nasprotno. Jerotovega sobotnega SMS-a sem se zelo razveselil in ga takoj poklical za nadaljnje informacije.

Zjutraj ob 5:00 sva krenila proti Kamniku, kjer se na kavi srečamo z Joulom in Anžetom, ki sta bila prav tako namenjena v KS Alpe. Pade odločitev, da skupaj nadaljujemo pot. Anžetov kombi opremljen z nalepkami AO Litija parkiramo na izhodišču za slap Orglice in se peš odpravimo proti Vežici. Že sam dostop je kar zanimiv - stalna strmina in še malo plezanja čez skok, kar ti srce spravi na obrate.

Jero mi je že v soboto povedal, da ima v mislih »GG«, in sam sem imel čas še malo preštudirati smer. Pod steno sva si ogledovala smer, saj so bile plate po celotni steni izrazito mokre. Sam sem malo gledal tudi samo steno, ki je res mogočna in vredna strahospoštovanja. Mokrim predelom se smer po večini ogne.

Joul in Anže sta krenila mimo naju višje proti SZ razu, midva pa sva vstopila v smer. Prvi raztežaj brez posebnosti, v drugem pa je meni postalo že malo vroče. Tista prečka mi je dala malo »tinte pit«, vendar sem ob Jerotovih nasvetih le zlezel čez, nato pa na štantu malo počil in nabral moči za naprej. Smer je res lepa, zračna in vsaj zame tudi kar zahtevna tako, da sem bil na vrhu rahlo utrujen. Mihelič pravi, da je ocena smeri V+, novejši vodnik za Repov kot in Kamniško belo pa, da je VI. V končni fazi niti ni važno, vem le, da sem užival in dobil nove izkušnje ter znanje, ki mi ga predaja Jero. Sestopila sva pod vmesni grapi in kar hitro prišla pod smer in naprej v dolino.

Joul in Anže sta bila v Severnem razu in tudi uživala, sta pa malo »kiksnila« pri sestopu tako, da sva z Jerotom v vmesnem času z Anžetovim kombijem odšla v Kamnik iskati moj avto in nato peljala še kombi nazaj. Vse bi bilo OK, če ne bi gradili ceste v Stahovici, kar naju je prisililo v iskanje bližnjic preko trave, robnikov in makadama. Verjetno na koncu nisva veliko profitirala, sva se pa vsaj kaj novega naučila.

Jernej Groboljšek-Jero, Sašo Borišek-Joul, Anže Repina in Vid Tilia