Prečenje Ortlerja in spotoma še ena v Dolomitih
- Podrobnosti
- 10. 07. 2017, 
- Tomaž Groboljšek
Že kar dobrih 20 let sem se odpravljal na njega...najvišji vrh nekdanje avstroogrske dežele...seveda Darko, takoj spakiram...
Če si v penziji imaš prednost...ne potrebuješ dopusta...dovolilnic...
Po dobrih 7 urah vožnje prispemo v Sulden in še dve uri hoje in bili smo v koči Hintergrathutte. Prižge se luč in zaslišim morgen ob 3:30, zajtrk in ob 4:00 smo že na poti.
Vzpenjamo se na greben Hintergrat in po njem na vrh. Greben je kar dolg, 1245 višincev in težavnost do štirice (dva mesta), večinoma kopen, vmes sta dva snežna odstavka - 40 stopinjska. Mi smo ga plezali dobrih 5 ur...
Na vrhu čudoviti razgledi, vreme je bilo fantastično-brez vetra...
Sestopimo po normalni smeri (Ortler normalweg) kar v praksi pomeni po drugem grebenu (mislim da je SZ greben). Je nekoliko krajši, težave do trojke, sestop gre pa večinoma po ledeniku, kopni odstavek predstavlja samo cca 1/3 sestopa.
Sestopali smo v ledeniški navezi, saj so bile špaltne na ledeniku številne...
Turo smo zaključili v koči Payer hutte - kamor prideš naravnost pred šank...bira Moretti je kar dobra izbira, nato sledi še 3 ure sestopa do avtomobila.
Za turo smo potrebovali dobrih 11 ur, rezervacija je uspela za med tednom-konec tedna je dokaj težje.
( če koga zanima - avto se parkira na koncu vasi Sulden na spodnjem parkirišču pod gondolo, tu je tudi začetek poti do koče Hintergrathutte...)
Še isti večer se obrnemo proti domu, načrtujemo še kratek obisk v Dolomitih (skupina Rosengarten- želja so bili seveda stolpi Vaiolet), žal pa se logistično ni izšlo. Zavili smo v Sello in splezali malega Micheluzzija (piccolo micheluzzi) v Ciavazes...Lepa smer...potem pa gasa in domov.
Na turi bili: Beno Hostnik, Darko in Finta.
PS: vem da plezate tudi drugi - napišite kje ste bili, da bo naša stran osvežena...
Lp Finta
Komentarji