Dolga nemška petič

Vzpon po Dolgi nemški smeri najbolje opišejo besede našega himalajca Toneta Škarje, ki pravi: »Lepote in mogočnosti severne stene slovenske svete gore verjetno ni nikjer drugje mogoče tako močno doživeti kot iz Dolge nemške smeri«.

Niti sam nisem vedel pa sem danes zjutraj pregledal arhiv vzponov in ugotovil, da sem Dolgo nemško smer plezal petkrat in sicer:

Prvič leta 1986 sem uspel preko te smeri uspel priti v dveh urah od vstopa do vrh Triglava. Takrat sem se odločil za plezanje bolj hipoma, ker sva s soplezalcem zjutraj zaspala, saj naj bi bilo slabo vreme. Ko sva se zbudila je zunaj sijalo sonce in sem si dejal, da je škoda dneva in sem šel po Dolgi nemški na Triglav, da dan ne bo šel v nič. Kako je poteklo plezanje se ne spomnim, spomnim se, da sem tik pod vrhom Stene srečal dva Čeha, ki sta pospravljala bivak opremo in sta samo debelo gledala, ko sem priplezal mimo….

Drugič sem jo plezal leta 1992 v 6,5 urah sva z mojim bratom Edijem, zraven sta plezala še Damijan Meško in žal pokojni Bojan Pajk. Bili smo kar hitri sploh glede na to, da je moj brat samo hribovec in je bil prvič z mano v steni. Po preplezanem severnem grebenu Triglava je brat dejal, da je smer plezal trikrat prvič, zadnjič in nikoli več (malo ga je bilo strah, ker smo kar veliko šli nenavezani). Danes ko gledam nazaj bi ga verjetno veliko bolj varoval.

Tretjega vzpona (21. 8. 1994, sam v 3 urah) se sploh ne spomnim, verjetno sem plezal samo do Plamenic. Dejstvo je, da če ne bi bilo vpisa v dnevnik vzponov za ta vzpon ne bi niti vedel.

Četrtega vzpona (13.8.2013, 5 ur), soplezalec Beno Hostnik, pa se dobro spomin predvsem po tem, da nama je do pod vznožja severnega raza šlo zelo hitro saj sva veliko plezala nenavezana, tam pa sva plezala malo preveč naravnost navzgor in zašla v nek krušljiv teren, da je bilo joj. Prav grdo razbit in nevaren je tisti del in se mu je nujno izogniti levo ali desno od raza. Kljub temu je bilo zadovoljstvo na vrhu Triglava nepopisno.    

Petič sva v nedeljo 9.9. z Rokom izkušala mogočnost Stene in sva jo tudi temeljito izkusila saj se je plezanje zavleklo, saj sva plezala deset ur. Zgoraj sva imela malo taktičnih težav, ki pa sva jih uspešno prebrodila in splezala na Plamenice….

Tako je vzpon z leti zahteval vse več časa, kljub temu pa je smer še vedno zanimiva in predstavlja izvrstno doživetje. Če uspeš splezati še na vrh Triglava po severnem grebenu, je to ena najlepših poti na našo naj goro. Nama v nedeljo to ni uspelo, kljub temu je bila lepa tura. Le sestop se je močno podaljšal, razlogi so najbrž v tem, da je šlo včasih prehitro, sedaj pa plačujem ceno za nazaj (beri poškodovana kolena).

Srečno, Dare

Komentarji  

# Jernej Groboljšek 15:14 11-09-2018
Cestitke. Lepo si tole napisal Darko.

Nimate pravice komentiranja