MM - Župančičeva grapa

03. 02. 2020, 
Janč
Včerajšnjo vremensko napoved oblačnega in turobnega vremena smo iskoristili za zgodnji jutranji odhod na Vršič, kjer smo skrušeni ugotovili, da so se vremenarji zmotili, saj je bilo nebo nad nami popolnoma jasno.

Med nekaj predhodno zamišljenimi cilji, smo se odločili za vzpon po Župančičevi grapi, saj je ta še vedno dodobra zalita in trdna, kar se je potrdilo tudi kasneje. Pa tudi rana ura se je potrdila za zlato, saj smo vse od vstopa do izstopa iz smeri bili v njej sami. In za nameček še ni bila razrita in »poštapnana« od predhodnikov tako, da smo jo lahko z veseljem na sveže popikali, predvsem njen zadnji, zgornji del.

Po izstopu iz grape še kratek skok na vrh Male Mojstrovke, potem pa navzdol do izstopa iz Pripravniške, po kateri smo nameravali sestopiti. A žal so to ostale le želje, saj se je tega dopoldneva četica sosedov iz »Lepe njihove« odločila, da jo bodo napadli v ekspedicijskem stilu. Gužvanje in prestopanje med njimi in njihovimi vrvmi se nam ni zdelo najbolj pametno, še posebno ne zaradi nepotrebnih kolobocij na skoku v grapi, kar se navadno ob takšnih obiskih vedno primeri. Zato smo enostavno sestopili po poti skozi Vratca.

Na njej pa… ojoj, kaj vse srečaš, kar leze navzgor. To, da le redki pozdravijo ni nič v primerjavi z opremo oz. manjkom nje vseh vrhaljubcev, kateri se potijo navzgor. Ena od takšnih cvetk je bila tudi dama z derezami na nogah in rokami v žepih. Cepin in čelada sta verjetno še v trgovini in vprašanje je, ali bosta kdaj pri njej… Neodgovorno do skrajnosti in kot v posmeh GRS Ljubljana, katere člani so imeli tega dne vaje pod Šitno glavo. K sreči jim ni bilo potrebno »vaditi« še kod drugod.

Vid Tilia, Marko Kos, Anže Repina in Jani Vozel - Janč