Zimski tečaj AOL

25. 02. 2020, 
Janč
V dneh preko vikenda, 22 in 23 februarja, smo v sklopu alpinistične šole AOL, izvedli zimski tečaj na Zelenici. Prednost te, za nas pomalem že ustaljene lokacije, je tako bližina planinskega doma kakor tudi kratki pristopi od tam do Begunjščice ali Vrtače. Zaželjeno je bilo, da se nam ob tej priložnosti dvodnevnega bivanja na Zelenici, pridružijo tudi ostali člani odseka, katerim bo to dopuščal čas, saj bodo le-ti medtem, ko bo potekal tečaj, lahko kolovratili na turah po svojih željah. Večer, pa bo namenjen skupnemu druženju in zabavi.

Nekaj najbolj neučakanih, se nas je na Zelenico odpravilo že v petek dopoldne in tako sem se lahko z Vidom, Markom, Anžetom in Anjo podil po grapah v Begunjščici. Po Ipsilonu gor, po Centralni dol in po grapi v SZ greben gor in dol. Povsem dovolj za prevetreno rekreacijo v preostanku dneva.

V soboto zjutraj, so se petkovi ekipi pridružili še vsi tečajniki, ter nekateri alpinisti in pripravniki tako, da smo s tečajem lahko tudi uradno pričeli. Severna pobočja Begunjščice zaradi svoje lege nudijo dovolj dober poligon za izvajanje potrebnih dejavnosti, saj so preko dne v senci, s tem pa sneg ostaja trd in pomrznjen, kar pride pri izvedbi posameznega sklopa vaj še kako prav. Le malce hladno postane s časom tam, še posebno, če ti pogled bega na nasprotno stran proti Vrtači, Zelenjaku, Palcu in preko grebena na Može, kateri so se tega dne kopali v soncu.

Ni čudno, da sta Joe in Uroš odšla poplezavat v slednje medtem, ko smo mi cepinirali in derezirali, pa zdrsavali in drseli, se ustavljali, zakopavali in pripravljali sidrišča, se vzpenjali in spuščali, žolnirali, sondirali in ponovno kopali. Razen dveh krajših premorov namenjenih toplemu čaju, smo dan dodobra izkoristili in se zaradi tega, tudi toliko bolj veselili večera v topli koči.

Večerja dobra, da "gate para". Pečena rebrca, renstan krompir in kislo zelje z ocvirki. In ker je pustna sobota še tople pečene "miške" namesto krofov. Pa mrzu pir, ob katerem se večer prijetno zavlevče tja proti polnoči, ko se zapozneli počasi le odpravimo spat. Smrčačev in prdačev v naši sobi ni in tako nam noč mine tiho, mirno in spokojno ob zasluženem spancu.

Nedeljo iskoristimo za planirano turo v Vrtačo, kjer se bo podmladek končo spoznal s plezanjem po grapi. Gor in dol. Medtem ko z Joem odpeljeva Vida, Gašperja in Marka na Vrtačo skozi Levo grapo, se ostali podajo navzgor po grapi Ypsilon in debelo uro kasneje se vsi skupaj snidemo na vrhu. Nekaj spominskih fotografij, malo čaja in ker ni ravno pretoplo je najbolje, da se odpravimo nazaj. Pripravimo sidrišča, tečajniki pa prusikove vrvice, s katerimi se bodo navezali na glavne vrvi, ki smo jih napeljali po Ypsilonu, da bodo ob njih lahko varno poplezali navzdol. Za njih je ta vrsta sestopa nova zgodba, katere se morajo vsekakor privaditi.

Spust traja nekaj dlje kot vzpon a na koncu se vsi zberemo pod balvanom ob isteku plazu pod Vrtačo, kjer na soncu opravimo še analizo tečaja, nato pa skozi Suho rušje nazaj do koče in od tam še kakšno urico kasneje domov.


Udeleženci:
Intihar Franc, Jani Vozel - Janč, Sašo Joul Borišek, Niko Škrabanja, Jože Vozelj - Joe, Rok in Anamari Hostnik, Rok in Ana Prelogar, Anže Repina, Anja Povše, Marko Kos, Vid Tilia, Matej Vidic, Gašper Namestnik, Primož Črne, Lana Bercieri Povše, Maks Štrus, Jože in Dani Repina ter Uroš Robič.