Zelenjak

26. 02. 2021, 
Janč
Kar zvija me ob spoznanju, da sem lani, ob takem času, imel že preko dvajset tur, letos pa se svaljkam šele pri četrti. Razlog je znan, hočeš – nočeš tako je, a občutek ni ravno najboljši. Še dobro, da je vsaj tako kot je, čeprav me skrbi, da se situacija z kovidom ne bo poslabšala, saj smo v takšnem primeru ponovno v riti tisti, katerim alpe ne rastejo ravno na občinskem dvorišču. Kakorkoli, v dani situaciji je v hribe potrebno »stisnt« takoj ko se da in za to obstaja možnost. In včeraj je bila.

Ob šestih od doma, direktno na Ljubelj, od tam pa na dile že na parkirišču in veselo navzgor. Dan se je napovedoval lep, snežna podlaga je bila v tem jutru odlična za drajsanje in po slabi urici smo že na Zelenici, kjer nas obsije jutranje sonce. Nad vršnimi pobočji Begunjščice še visijo poštene opasti snega in precej »jajc« imajo tisti, kateri so se zapodili po centralni grapi na vrh. Glede na to, da bodo v kratkem ruknile navzdol velja še nekoliko počakati, zato se namenimo na Suho ruševje. Kar nekaj bolj zgodnjih je že pred nami a s časom tudi mi pridrsamo do škrbine, od koder zlezemo še na vrh Zelenjaka. Lep, sončen dan nekoliko moti le saharski prah, kateri je v zraku, saj vidljivost ni ravno najboljša. Zato pa je toliko boljša, če že ne odlična smučarija nazaj.

Gapo in Vid odpeljeta navzdol že pred nama, saj se Gašperju zaradi obveznosti mudi domov in ker sta tokrat z Vidovim avtom, je v zgodnji odhod primoran tudi Vid. Midva z Finto pa za njima bolj ležerno in dostojanstveno, sem in tja, proti domu na Zelenici, kjer se zatakneva še za debeli dve uri, kateri izkoristiva za poležavanje na soncu. In ko se naveličava, odvijugava še tiste preostale strmine do podna zadovoljna, zaradi odlično izkoriščenega dopoldneva.

Tomaž Groboljšek – Finta, Vid Tilia, Gašper Namestnik, Jani Vozel - Janč