Zgodba Omiš, Biokovo, Split

08. 11. 2015, 
RokH
Brata Groboljšek, Joul in Rok smo se odpravili na dolgo pot, namesto tradicionalno v Paklenico smo se odpeljali v osrčje južne Dalmacije. Naša pot se je začeza zgodnjega torkovega jutra in ob 10h smo že dosegli ciljno destinacijo Omiš, kateri leži 25 km južno od Splita. Po namestitvi v apartma Lisično smo se podali na ogled mesta in popili kavico na plaži.
Že takoj po kavi smo poprijeli alpinistično opremo in v dveh navezah preplezali prvo smer naSkrivno zlato 6a+/150m. Po sestopu čez drn in strn so si najbolj zagreti privoščili še malo športnega plezanja in tako uspešno zakjučili prvi dan.
V sredo je budilka zvonila že 6:00, saj sva šla Jernejem plezat Dalmatinski san 6b/600m nad Biokovem. Smer je lepa in hkrati naporna. Ob 3h sva dosegla vrh več kot 1200m visoke gore Bukovac in sestopila proti Gornji Breli. Dolg sestop po čudoviti dolini z bujnim rastjem nama je olajšal izvir hladne vode.  Med tem sta Joul in Tadej plezala v Vrisovih Glavicah BezSunca se ne može 6a+/130m. Po spustu po vrvi staz avtom prišla po naju in smo se skupaj odpeljali na večerjo v Omiš.
V četrtek smo se podali na Stomorico po smeriCanadair 6a/250m. Po sestopu smo odšli na drugo stran mesta, kjer smo poRazu 3/300m ob sončnem zahodu dosegli grad na Peovem.
Predzadnji dan sva z Joulom napadlaRambota 6a/250m. Na vrhu sva uživala ob lepih razgledih na kanjon reke Cetine. Med tem pa sta brata plezala eno izmed bolj markantnih smeri na Stomorico -Forma piva 6a+/200m. 
V soboto smo se podali proti domu, ampak tudi ta dan nismo mogli brez plezanja. Blazinice na prtih še niso bile čisto izrabljene. Po jutranji kavici na Splitski rivi smo parkirali pod hribom Marijan in zategnili nekaj šprtnih smeri. Na žalost je bil čas naš gospodar, ki je odredil naš odhod.



LP Rok Hostnik