Vežica: Geršak-Grčar in SZ raz
- Podrobnosti
- Ustvarjeno 27. 07. 2020
- Napisal Vid Tilia
Zjutraj ob 5:00 sva krenila proti Kamniku, kjer se na kavi srečamo z Joulom in Anžetom, ki sta bila prav tako namenjena v KS Alpe. Pade odločitev, da skupaj nadaljujemo pot. Anžetov kombi opremljen z nalepkami AO Litija parkiramo na izhodišču za slap Orglice in se peš odpravimo proti Vežici. Že sam dostop je kar zanimiv - stalna strmina in še malo plezanja čez skok, kar ti srce spravi na obrate.
Jero mi je že v soboto povedal, da ima v mislih »GG«, in sam sem imel čas še malo preštudirati smer. Pod steno sva si ogledovala smer, saj so bile plate po celotni steni izrazito mokre. Sam sem malo gledal tudi samo steno, ki je res mogočna in vredna strahospoštovanja. Mokrim predelom se smer po večini ogne.
Joul in Anže sta krenila mimo naju višje proti SZ razu, midva pa sva vstopila v smer. Prvi raztežaj brez posebnosti, v drugem pa je meni postalo že malo vroče. Tista prečka mi je dala malo »tinte pit«, vendar sem ob Jerotovih nasvetih le zlezel čez, nato pa na štantu malo počil in nabral moči za naprej. Smer je res lepa, zračna in vsaj zame tudi kar zahtevna tako, da sem bil na vrhu rahlo utrujen. Mihelič pravi, da je ocena smeri V+, novejši vodnik za Repov kot in Kamniško belo pa, da je VI. V končni fazi niti ni važno, vem le, da sem užival in dobil nove izkušnje ter znanje, ki mi ga predaja Jero. Sestopila sva pod vmesni grapi in kar hitro prišla pod smer in naprej v dolino.
Joul in Anže sta bila v Severnem razu in tudi uživala, sta pa malo »kiksnila« pri sestopu tako, da sva z Jerotom v vmesnem času z Anžetovim kombijem odšla v Kamnik iskati moj avto in nato peljala še kombi nazaj. Vse bi bilo OK, če ne bi gradili ceste v Stahovici, kar naju je prisililo v iskanje bližnjic preko trave, robnikov in makadama. Verjetno na koncu nisva veliko profitirala, sva se pa vsaj kaj novega naučila.
Jernej Groboljšek-Jero, Sašo Borišek-Joul, Anže Repina in Vid Tilia
Nova centralna (IV+ 700m, Vzhodna smer (IV/III, 350m)
- Podrobnosti
- Ustvarjeno 22. 07. 2020
- Napisal Bostjan
Pred nekaj tedni sem si le uredil dostop do objav na spletno stran. Staro uporabniško ime je bilo out. Hvala informatika Litija:)
Aktivni Janč pravi, da moramo tudi kaj napisat o naših doživetjih v tem koristnem skalnem svetu. Na morskem dopustu je cajt.
27. junija sva z Marušo plezala v Novi centralni smeri v Veliki Babi (IV+ 700 m). Smer je še vedno navrtana s svedrovci in poslastica plezanja na trenje. Smer je športno naravnana in svedrovci so večinoma tam kjer jih na težavnost potrebuješ. Edino zadnji raztežaj se mi je zdel malo krušljiv. Po sestopu čez Jenkovo planino pa sem dognal, da sem se že mali odvadil krušljivosti gora.
5. julija pa sva plezala Vzhodno smer v Mali Rinki (IV/III, 350m). Smer sva zlezla original po Miheličevem vodniku Slovenske stene. Smer je super in ravnopravšnja za vplezavanje in stik z pravo steno. Med plezanjem sem obujal spomine, ko me je Joul prvič peljal v smer in sva morala sestopit v polni bojni opremi, seveda v teku do koče na Okrešlju. Ko sva pridirjala do koče z ropotijo na pivo so se dekletom ... No sedaj koče ni več, upam, da jo čimpreje zgradijo.
Skupna tura - Bele Vode
- Podrobnosti
- Ustvarjeno 22. 07. 2020
- Napisal Vid Tilia
Po jutranji kavi so se nam zjutraj pridružili še Tomaž, Franc, Niko, Primož, Matej in Marko. Sledila je pot proti Belim Vodam, kjer so padle odločitve kje in kaj se bo plezalo. Joe s Polono in Tomaž ter Marko so bili v Visoki Beli Špici. Dare, Lana, Niko, Matej, Joul in Maks so uživali v Mali Lojtrici (smer Ive-Piemontese). Rok in Gašper sta na isti gori zagrizla v smer Bulfoni-D'Eredita, prav tako sta bila v Mali Lojtrici tudi Franc in Primož. Jernej je dobil idejo, da bi si skrajšala naslednji dostop preko Srednje rampe v Lepi glavi, s katere sva preko rušja navzdol in grape navzgor »prišodrala« pod Visoko Polico in po Direttissimi na vrh.
Nato je sledil še sestop do avtomobilov in postanek pri Danici v Dovjem, kjer smo spili napitek proti krčem in opravili analizo. Super dan, super družba!
Franc Intihar, Tomaž Groboljšek-Finta, Sašo Borišek-Joul, Darko Juhant, Niko Škrabanja, Jernej Groboljšek-Jero, Rok Hostnik, Jože Vozelj-Joe in Polona, Marko Kos, Gašper Namestnik, Maks Štrus, Lana Bercieri Povše, Primož Črne, Matej Vidic in Vid Tilia.
Košir - Brelih
- Podrobnosti
- Ustvarjeno 13. 07. 2020
- Napisal Janč
Dokaj hitro tistih nekaj raztežajev do stolpa levo nad nama, pa desna prečnica v kamin in potem iz kamina v kamin do tistega mokrega in algastega, za katerega sem glede na vreme pričakoval, da bo suh. Pa ni bil. No ja, ga pač zgrizem takšnega kot je in se v žaru boja zaženem še v previs nad njegovim zaključkom. Iskajočemu se klin tam nekje, kjer naj bi bil, se mi posveti, da sem ga "pihnil" in zarinil v težje kot je potrebno. Nekaj časa še motovilim in trmarim v njem, potem pa mi ne preostane drugega, kakor da splezam nazaj do konca kamina, od koder že lahko vidim sprva spregledano logično nadaljevanje smeri v levo in okrog vogala ponovno navzgor do gruščnate grape, po kateri v dveh raztežajih doseževa vrh.
Tam sledi ponovitev vaje ispred nekaj dni, torej užitkarjenje na mehkih travah in čudovit razgled naokrog. Skok še do izstopa iz Kranjske poči z namero, da preverim ali se tod slučajno nahaja moja manjkajoča vponka, a se žal ne. Še spust po poti navzdol, potem pa kar po melišču ispod Vratc na Vršič. Tokrat je tu mirneje in manj hrupno kakor preteklo nedeljo, zato se lahko lenobno spakirava in se po krajšem postanku pri Tonkini koči odpeljeva domov.
Vid Tilia in Jani Vozel - Janč
Kranjska poč
- Podrobnosti
- Ustvarjeno 07. 07. 2020
- Napisal Janč
Konec pristopa po sneženem jeziku, je popestrila še krajna zev in pametneje bi bilo, če bi si vso opremo nadela še pred začetkom in ne na samem vstopu, kjer za tovrstne kolobocije ni bilo primernega prostora. Ampak z zadostno mero trme nama je tudi to uspelo. Potem pa lepa smer, bogato opremljena s klini in svedrovci na varovališčih ter užitkarska plezarija, katera poteka večji del vzpona v senci. Šele na robu stene, pred zadnjim raztežajem, pokukaš na sonce in žeja tako lahko počaka povsem do konca smeri, kjer te mehke travice in pol ure lenarjenja na soncu nagradijo za zgodnje dopoldansko telovadbo. In ko se potem, pijoč vodo po požirkih, še nasitiš poslušanja "jodlajočih" z poti na Malo Mojstrovko, pobereš kramo, pozdraviš ovčke in odbrziš nazaj na Vršič.
Od tam pa še hitreje, med vsem plehovjem, (elektro)biciklisti in motoristi do Dovja, kjer se pri Aljažu končno lahko oddahneš ob zasluženem pivu.
-----------------------------------------------------------
Jero: Kot vidiš sem oz. sva plezala, le z objavo sem nekoliko počakal ;))
Za slogan ferajna pa smo složni, da V skalni strmini pojejo klini!
Čestitke tudi vama z Gogijem za lep vzpon.
Vid Tilia in Jani Vozel - Janč
Zajeda Ekar-Jamnik
- Podrobnosti
- Ustvarjeno 05. 07. 2020
- Napisal Jernej Groboljšek
Janč pejt kej plezat... al kaj smo že v Pakli sklenil, da bo nase geslo...????
Rit imaš vedno zadaj
- Podrobnosti
- Ustvarjeno 02. 07. 2020
- Napisal Janč
V dneh od 24 do 28 junija, smo bili najbolj zagrizeni v Paklenici. Nekateri nastanjeni v kampu, tisti z družinami pa v apartmanih. Vse v odvisnosti od potreb in želj. Medsebojna razdrobljenost pa ni bila razlog, da se ob večerih nebi družili in se kolektivno praskali zaradi invazije komarjev, kateri so k sreči okrog desete čudežno izginili in se ponovno pojavili že navsezgodaj v naslednjem jutru, ter potem preko dne tečnarili do poznega večera.
Lepi in sončni dnevi, so bili za plezarijo celo prevroči in zgodnji prihod v kanjon nam je narekoval izbiro smeri, katere so bile v senci. Dopoldne te, popoldne pa tiste druge. A kakorkoli se obrneš, imaš rit vedno zadaj in slej kot prej si v smeri fasal vroče »cuge«, v katerih je sonce pošteno pripekalo in te s tem posledično tudi žejalo. Voda je vedno prehitro pošla, če pa ni, si jo kaj kmalu imel v nahrbtniku pretoplo in jo potem pil po tistih mlačnih požirkih, kateri te nikakor niso odžejali. Pomladanska ali jesenska plezarija v Pakli imata svoje prednosti glede prijetnih temperatur, poletna pa glede dolžine dneva. In smo ponovno tam, da je rit vedno zadaj…
Po Rokovi definiciji (Rok H.), izrečeni sedeč na pivih ob trgovinici, smo splezali – Vse! Po moji, pa skupno 12 smeri (eni več eni manj), različnih težavnostnih stopenj, poleg obvezne popoldanske frikarije, katero so si nekateri privoščili. Upoštevajoč dejstvo, da sta bila z nami tudi dva tečajnika, katera sta se dobro odrezala, nam ni bilo potrebno predolgo ropotati po lažjih smereh in smo lahko grizli tudi po nekoliko težjih tako, da smo uživali mi in po tem, ko sta se navadila »lufta pod ritjo« tudi ona dva. Najpomembnejše od vsega pa je, da je vse minilo varno in brez zapletov in da smo se vsi imeli dobro in nasmejano.
Jernej Groboljšek – Jero, Rok Hostnik, Rok Prelogar, Gašper Namestnik, Vid Tilia in Jani Vozel - Janč
