• 
• 

Informacija o članarini PZS za leto 2021

Podrobnosti

17. 12. 2020,

Dare Juhant

Pozdravljeni,

na tej povezavi je: https://ka.pzs.si/vsebina.php?pid=9 razloženo vse o članarini in zavarovanju za člane PZS.
Prosim, da si preberete in si izberete ustrezno članarino za vaše aktivnosti in s tem tudi zavarovanje.

LP; Dare

• 
• 

Dolomiti drugič

Podrobnosti

16. 09. 2020,

Dare Juhant

Pretekli vikend sva z Joem (Jože Vozelj), ponovno obiskala Dolomite in sicer sva se zapeljala pod Tre Cine, kjer sva imela visoko leteče načrte, ki pa so se kot po navadi sesuli v slabo načrtovanje ture….
Med tednom mi je Joe naredil podlogo za spanje v avtu, ki se je izkazala za zelo praktično, saj je treba samo premetat opremo na prednje sedeže in že imaš pripravljeno spanje (za predale za opremo ni prostora zaradi dvojnih sedežev). Joe se je pohvalil, da je spal odlično, jaz pa se bom moral še malo navaditi.
Dan sva začela relativno zgodaj in se podala pod zahodni del velike Cine, ker pa so na poti tako »prijetni« grabni, sva seveda zavila kar v prvega, ki sva ga videla in se po njem povzpela na sedlo med Zahodno Cino in Crodo del Rifugio. Tam ugotoviva, da vrh te stranske gore relativno blizu in ga osvojiva razgled, ki ga ponuja ta palček med velikani je zanimiv, predvsem na zelena jezerca na severni strani Cin. Ker grapa na severno stran zgledala lažja kot tista na južno, sestopiva po njej, vendar se je kasneje izkazalo, da prvi pogled ne pove vsega. Grapa je bila v resnici zelo negodno podrto melišče, ki je v celoti drselo proti dolini in mi pomagalo do tega, da sem med padcem testiral desno ramo, ki je k sreči zdržala in zaustavila daljši padec po melišču.

Kar naenkrat se znajdeva pod previsi zahodne Cine, ki zgledajo divje, še posebej, ker je visoko v steni sredi ogromnih previsov spala ena naveza v visečih posteljah. Po sprehodu pod steno najedava pravo grapo samo, da bi jo morala tokrat osvojiti od severa proti jugu, ker pa me je bolečina v rami opozorila, da naj ne mislim na malo težje plezanje, greva naprej pod steno Velike Cine, kjer sta na moje veliko čudenje plezali samo dve navezi (ena v Hase Brandler, druga v Comici Dimai). Ko prispeva pod SV raz se podava na vstop, saj za kaj drugega nisva bila, pa tudi bolj pozno je že bilo. Dibonov raz (IV+, 400m do krožne police), je presenetil saj je strm in izpostavljen, kljub temu, da se vmes najdejo tudi naložene police, posebej so izpostavljeni raztežaji, ki držijo samega raza. Pogledi iz raza v severno steno so osupljivi. Malo pod krožno polico naju je opozorilna količina sodre in dežja prepričala, da s plezanjem zaključila in pohitela s sestopom.

V nedeljo sva odkrila mini stenico nad jezerom Misurina s kratkim dostopom in čudovito strmo plezarijo. Smer naju je navdušila in velika verjetnost je, da se bom v to steno še kdaj podal. Smer Mazzorana-Adler (IV, 100m), je res navdušujoča, saj ti čez previse pomagajo prave šalce in je plezanje kljub izredno strmi steni prav prijetno.

• 
• 

Stara klasika za mladi rod

Podrobnosti

15. 09. 2020,

Janč

Kot je že Vid opisal, vsaj v uvodu in zaključku predhodnega prispevka, smo se pretekli vikend namenili skupaj na turo nad Repov kot. On in Niko v Planjavo, jaz pa s tečajnikoma na prečenje Zeleniških špic. Tura se mi je zdela primerna tako zaradi spoznavanja zanju še neznanega dela Kamniških, kakor zaradi načina poplezavanja, pri katerem smo lahko pred njunim izpitom za ml. pripravnike ponovili nekaj vaj iz vrvne tehnike ter gibanja naveze. Lep in sončen dan nam je z grebena nudil še zavidljive poglede na okolico kot nalašč za obrazložitev kje je katera gora in kod do nje vodijo poti oz. sestopi.

Tokrat sem se odločil, da se pri prečenju neprestano držimo grebena, brez možnih obvozov, kateri so sicer ponekod na razpolago. Malo več je bilo torej plezanja gor in dol in malo manj šodranja levo in desno, kar pa je tudi namen takšne ture, zato smo fasali še oba spusta po vrvi. Prvega, skoraj obveznega, s Staničevega vrha in tistega drugega z škrbine malo pred koncem, katero pa navadno obidemo po levi. In ker zaradi tega nismo prav dosti izgubljali na času, smo po slabih štirih urah že lahko posedali po tratah na Srebrnem sedlu in zadovoljni čakali, da se pritrkljata še Niko in Vid. Po dobri uri sta se in spustu nazaj v dolino je sledilo še obvezno "hladno" pred domom v Kamniški Bistrici.

Lana Bercieri Povše, Primož Črne in Jani Vozel - Janč

• 
• 

Humar-Škarja

Podrobnosti

13. 09. 2020,

Vid Tilia

Včeraj sva Niko in jaz udejanila dogovor izpred nekaj tednov, da skupaj zlezeva kakšno smer. Predlogov in želja je še veliko, vendar sva se oba strinjala s popularno Humar-Škarja v Planjavi. Ob 4:30 štartava iz Litije, za nama pa v iste konce potujejo še Janč, Lana in Primož. Skupaj smo spili še kavo na BS v Kamniku in nato krenili proti Jermanci. Ker imava s Primožem super terenska vozila nama makadam do Jermance »ni« povzročal težav.

Ob svitu krenemo proti Repovem kotu, kjer se trio odcepi desno, midva pa nadaljujeva po poti proti Srebrnemu sedlu. Pod JV steno Planjave se opremiva z železjem in vstopiva v smer. Na gredini sva sicer malo zgrešila in tako »pokurila« nekaj časa, vendar sva hitro našla desni prehod čez plošče in nadaljevala s plezanjem. Oba sva se strinjala, da laskavi naslov najlepšega raztežaja pripada zajedi v drugi polovici smeri. Iz smeri sva izplezala po desni strani in prišla pod značilen stolp na vrhu stene.

Nato preko travnatega pobočja proti sedlu, kjer smo se zopet srečali z jutranjo kompanijo. Sledil je še sestop in ritual v dolini.

Smer: Humar-Škarja (V-/IV), 270m

Plezala: Niko Škrabanja in Vid Tilia

• 
• 

Alpinistična šola 2020/2021

Podrobnosti

09. 09. 2020,

AO-Litija

• 
• 

Celodnevna v KSA

Podrobnosti

07. 09. 2020,

Vid Tilia

Kot pravi Finta so jesenski meseci pri njem vsako leto namenjeni plezanju grebenov, zato je prišel na idejo, da bi prečili enega od lepših in mogoče še kaj. Finta in Janč sta na »turo za stare mačke« vzela še mene in zjutraj v temi smo krenili proti Kamniški Bistrici. Od parkirišča smo s hitrim in vztrajnim korakom stopali čez Žmavčarje do bivaka pod Skuto. Ta del poti je zaznamovalo predvsem grizenje kolen in sončno vreme. Na bivaku pade odločitev, da si pot na Kranjsko Rinko skrajšamo z lažjo smerjo dolgih nožev, nato pa prečimo greben Rinka-Skuta z možnostjo dodatne smeri v Štruci. Ko pa le pridemo do pod stene (slabe 3h) pa je postalo zelo megleno in malce vetrovno. Smer dolgih nožev ni praktično nič opremljena, zato je bilo potrebno zabiti še kakšen klin, in še eden od teh je pri izbijanju odletel čez steno. Razgled z vrha Kranjske Rinke zaradi megle ni bil nič kaj poseben, zato smo hitro nadaljevali po grebenu proti Skuti. Greben Rinka-Skuta je lep z dokaj dobro skalo in na številnih mestih še posebej zračen. Čeprav je bila megla tako gosta, da bi jo lahko rezali s škarjami nam je vreme za nekaj trenutkov le ponudilo enkratne razglede. Eden lepših razgledov nam je bil dan pri prečenju Konja - drzno izpostavljenega stolpa tik nad ledenikom pod Skuto. Nato še nekaj poplezavanja in stali smo na vrhu Skute. Od razgleda prav tako ni bilo veliko, zato smo že dokaj pozni začeli sestopati proti bivaku in nato čez Zmavčarje nazaj v dolino. Tura za stare mačke je torej vsebovala dolg dostop, dolg sestop, staro klasiko (greben so prvič prečili leta 1907!) in seveda pivce v dolini. Kljub slabemu vremenu je bila tura odlična!

Smeri: Smer dolgih nožev (III), 130m in Greben Rinka – Skuta (IV/II)

Plezali: Tomaž Groboljšek-Finta, Jani Vozel-Janč, Vid Tilia