Stara klasika za mladi rod
- Podrobnosti
- 15. 09. 2020,
- Janč
Tokrat sem se odločil, da se pri prečenju neprestano držimo grebena, brez možnih obvozov, kateri so sicer ponekod na razpolago. Malo več je bilo torej plezanja gor in dol in malo manj šodranja levo in desno, kar pa je tudi namen takšne ture, zato smo fasali še oba spusta po vrvi. Prvega, skoraj obveznega, s Staničevega vrha in tistega drugega z škrbine malo pred koncem, katero pa navadno obidemo po levi. In ker zaradi tega nismo prav dosti izgubljali na času, smo po slabih štirih urah že lahko posedali po tratah na Srebrnem sedlu in zadovoljni čakali, da se pritrkljata še Niko in Vid. Po dobri uri sta se in spustu nazaj v dolino je sledilo še obvezno "hladno" pred domom v Kamniški Bistrici.
Lana Bercieri Povše, Primož Črne in Jani Vozel - Janč
Humar-Škarja
- Podrobnosti
- 13. 09. 2020,
- Vid Tilia
Ob svitu krenemo proti Repovem kotu, kjer se trio odcepi desno, midva pa nadaljujeva po poti proti Srebrnemu sedlu. Pod JV steno Planjave se opremiva z železjem in vstopiva v smer. Na gredini sva sicer malo zgrešila in tako »pokurila« nekaj časa, vendar sva hitro našla desni prehod čez plošče in nadaljevala s plezanjem. Oba sva se strinjala, da laskavi naslov najlepšega raztežaja pripada zajedi v drugi polovici smeri. Iz smeri sva izplezala po desni strani in prišla pod značilen stolp na vrhu stene.
Nato preko travnatega pobočja proti sedlu, kjer smo se zopet srečali z jutranjo kompanijo. Sledil je še sestop in ritual v dolini.
Smer: Humar-Škarja (V-/IV), 270m
Plezala: Niko Škrabanja in Vid Tilia
Celodnevna v KSA
- Podrobnosti
- 07. 09. 2020,
- Vid Tilia
Smeri: Smer dolgih nožev (III), 130m in Greben Rinka – Skuta (IV/II)
Plezali: Tomaž Groboljšek-Finta, Jani Vozel-Janč, Vid Tilia
Dolomiti 2020
- Podrobnosti
- 02. 09. 2020,
- Dare Juhant
ker se noben ne javi s prispevkom o naši odpravi v Dolomite, bom jaz napisal novico, ki časovno sodi v pred pretekli vikend (21.-22.8.). Finta, Polona, Joe, Brzi in jaz smo plezali v Dolomitih. Že v četrtek popoldne sva šla tja midva z Brzijem in se ustalila v divjem kampu pod Passo Sella, kjer sva prav "udobno" presplala noč v šotorčku (Qechua 2s). Naslednji dan sva se odpravila plezat v južno steno Piz Cavazes, kjer sva bila najprej v smeri Tomassini-Rossi po prelepih pokončnih počeh in ploščah - čudovita in priporočljiva IV-ka, za katero je GV, ki je plezal poleg naju dejal, da si zasluži vsaj V-, če ne V (vodniki že vejo!), višina je 200m. Popolde sva šla še v Stegerjev raz v prvem stolpu Selle. Tudi zelo lepa smer, vendar ima na žalost zelo zglajen ključni del smeri tik pod vrhom, ki pa je dobro opremljen (ocena IV+, 185 m).
Ta dan so Finta, Polona in Joe plezali v Noulau na passom Giau, smer Dellago, V-, 250m!
Naslednji dan smo se reorganizirali in sicer tako, da so šli stričk Finta, Joe in Brzi plezat v Sas Pordoi smer Dibona, IV+, 600m in jo zelo pohavalili, da je res čudovita in jo moramo it plezat tudi ostali!!!!!
Midva s Polono pa sva se odpravila nad Passo Gardena in se povzpela po zavarovani poti na Grande Cir, ki je prav lepa gora z božaskim razgledom na dolomitske velikane, ne vidi pa se Piz Boe!
Bilo je tako lepo, da bo treba to pot še kdaj ponoviti!
Mal smo plezal, mal pa plohe zlagal
- Podrobnosti
- 26. 08. 2020,
- Janč
Po dobri stari navadi smo zopet zgodaj odrinili od doma tako, da smo bili že malo po osmi pod steno Male Rinke. V Igličevi opazimo navezi nekoliko višje od vstopa, a to Nika in Anžeta ne moti, da nebi vstopila vanjo, medtem ko se z Gašperjem, v izogib pretirani gneči v smeri, raje odločiva za Vzhodno. Ampak tudi tu ni kaj bolje. Lepo vreme in stare dobre klasike namreč rade privabljajo.
Mladca pred nama, nama odstopita vrstni red in tako se zapodiva za navezo treh Rašičank, katere so že dva raztežaja spredaj. Nekoliko kasneje, ko jih ujameva, ne čutiva več razloga, še manj pa interesa po prehitevanju. Pogledi nanje so zali, njihova plezarija pa tudi poteka tekoče in se nikjer ne zatika. In za nameček lahko tu in tam, še čebljamo na štantih vse do racepa smeri, kjer one zavijejo po originalnem izstopu skozi grapo, midva pa levo po izpostavljenih platah vse do vrha, kjer se raztegneva ne mehkih tratah in loviva sonce, kolikor ga je še. Preko Kamniškega sedla se namreč že spuščajo megla in oblaki, kateri napovedujejo poslabšanje.
Po telefonu pokličeva Nika in Anžeta, ta pa javita, da se je pri njih v smeri, zaradi gneče navez nad njima, nekoliko zataknilo in da ju iz smeri ne bo še uro ali več, zato se počasi odpraviva nazaj proti Okrešlju. Med sestopom Gašperju še kažem smeri, katere se pričenjajo v Turskem žlebu potem pa se vsak zase molče prepustiva tečnemu sestopu po šodrasti podlagi vse do lesene bajtice, katera začasno zamenjuje pogorel Frischaufov dom na Okrešlju. Zasluženo pivo in s časom klepet in druženje navez, katere smo plezale v Rinkah in Turski gori. Pa tudi Niko in Anže se končno pritrkljata nazaj in čas je, da skupno udarimo po hrani, katero smo prinesli s seboj.
Niko se po kratkem prepričevanju odloči, da bo z nami prenočil na Okrešlju, četudi je nedeljska plezarija odvisna od razvoja vremena, saj je počasi že pričelo rositi. Vmes nas gostoljubni Beli (Zoran Belko) še poprosi, če lahko razložimo plohe, katere z žičnico neumorno vozijo do gradbišča za novo nastajajočo kočo in kanček dodatne rekreacije in prostovoljna pomoč pri gradnji (četudi še tako skromna) je še kako dobrodošla.
Večer je imel svojo moč, družba je bila prijetna, spominjala me je na stare čase, ko smo se v kočah po plezariji znali dodobra nasmejati in poveseliti, zato smo "v rjuhe" popadali šele proti drugi uri zjutraj. Nekaj ur spanca, nato pa pokonci v čemerno jutro, v katerem so oblaki viseli nad nami in napovedovali da bo iz njih kaj padlo, ali pa tudi ne. Pretirane želje po plezanju zaradi teh spoznanj ni bilo, da bi nas močilo kje v steni ali pri sestopu nam ni dišalo, zato smo raje uživali ob kavi in jajcih z ocvirkih, katere nam je spekel Gašper. Zajtrk na hlodih ob zimski "sobi", še malo premetavanja plohov kateri so z svežo pošiljko prispeli do tod, potem pa počasi navzdol. Počasi midva z Nikom, Gašper in Anže pa precej hitreje, zato sta bila za nagrado deležna natovarjanja dodatnih plohov na žičnico spodaj, nad parkiriščem. Da jih bomo, smo že zgoraj obljubili Celjanom, kateri so se počasi pričeli zbirati na gradbišču in pripravljati teren za sredino akcijo, ko bodo ob pomoči helikopterjev pričeli dostavljati še preostali potreben material za gradnjo nove koče.
Na parkirišču po pričakovanju gneča. Eni samo do slapa Rinka, eni do Orlovega gnezda, preostali pa celo do Okrešlja. Tistih za kam višje in dlje ni bilo opaziti. Verjetno je temu botrovalo vreme. Za nas pa najbolje, da pobegnemo proti domu. V Lučah še postanek, kava in potegnitev črte pod dogodki, kateri so nas spravljali v dobro voljo. Fino je bilo!
Niko Škrabanja, Anže Repina, Gašper Namestnik in Jani Vozel - Janč
Storžičeva Kramarca
- Podrobnosti
- 19. 08. 2020,
- Jernej Groboljšek