• Domov
  • Odsek
  • Fotogalerija
  • Alpinistična šola
  • Facebook
  • RSS
AO-Litija

Novice

  • Kje smo bili
  • Drugo

Hitre povezave

  • Gore - Ljudje
  • Slo - Alp
  • GRZS
  • GRS Ljubljana

Prijava

  • lost password
  • lost uname

Zadnje na friko.si

  • »Nismo se bali Čehov, Nemcev, bali smo se pesnikov akademcev!«

  • Prvi zimski pristop na Triglav

  • Anton Sazonov - Tonač: zimski vzpon v Čopovem stebru leta 1968 (napovednik)

Komisija za alpinizem

  • Vodnik Čez planke s turnimi smučmi potuje po Sloveniji

  • Andrej Štremfelj: Alpinizem je avantura, če ni, je samo šport

  • Predstavljamo nov podcast Planinske zveze Slovenije z naslovom V steni

  • Natisni
  • E-naslov

Po dolgem času....

Podrobnosti
12. 02. 2022,
Jernej Groboljšek
V četrtek, 10. 2. sem šel po dolgem času malo v hribe. Z Guna Markotam sva plezala Zimsko v Prednji glavi. Na koncu ture sva ugotovila da sva po novem oba planinca in takoj odpujsala domov na zaslužen doping. Ker brez tega po novem v hribih ne gre????
Slikala nisva kaj dosti. Lp
Dodaj nov komentar
  • Natisni
  • E-naslov

Dan kulture

Podrobnosti
09. 02. 2022,
Janč
Mladci so naju "zrajcali" v toliko, da sva se včeraj še midva z Francem odločila, da greva pogledat slapove proti Logarski dolini.

Firštov slap, katerega praktično ni več, naju ne navdaja s prevelikim optimizmom pa vendar se nekoliko dalje zadeva le popravi. Kaskade načeloma so, a že leti z njih, zato se odločiva za ogrevalno telovadbo v Avtocesti. Ker se nama ne mudi, umirjeno pričneva in slap oddelava sprva po desnem kraku, kolikor se le da, v danih razmerah visoko. Spust po vrvi in še enkrat po kompaktnem ledu, tokrat levega kraka, navzgor do kopnega in drevesa, ob katerem ponoviva vajo z "abzajlom" in v zadnjem delu s plezanjem navzdol "do podna".

Tako, sedaj pa še v Logarsko. Palenk na daleč še nekako izgleda, od blizu pa je zadeva nekoliko drugačna. Spodnji del do "zavese" še je, od tam naprej pa že žuboreče in prekrhko, zato se ga niti ne lotiva. Bo potrebno pač počakati na naslednjo zmrzal, katerga naj bi ga popravila in ojačala. Upajmo, da bo.

Vmes se povsem slučajno srečava še z nasmejanima in zadovoljnima Gapom in Rokom, katera sta ta dan turno smučala s Savinjskega sedla. Krajša hidracija v "Malnu", kateri nam je ob poti proti domu in še komuniciranje preko sporočil s Perotom, kateri ima resnično "nos za pršič" in ga je uspel ujeti v Avstriji, od koder se pravkar vrača.

Lepo! Nekaj z odseka nas je torej le izkoristilo ta prost Prešernov dan, za "kulturo" na nekoliko drugačen način.

Franc Intihar in Jani Vozel - Janč
Dodaj nov komentar
  • Natisni
  • E-naslov

Ofenziva na led

Podrobnosti
04. 02. 2022,
Vid Tilia
Z Gašperjem (AO Železničar) sva naredila pravo ofenzivo na slapove v Logarski. Prvi je bil na vrsti slap na Klemenči jami, nato sva sestopila po grapi in zlezla še Kiks. Ta nama je dal malo več vetra, saj je kar pokonci. Tudi štant je bil kar neudoben. Nato sva šla še pod Palenk, kateremu so šteti dnevi. Vendar je bil vseeno uživaški. Na poti domov sva se ustavila še pod slapom Avtocesta in popikala še tega. Z vrha sva nato dvakrat abzajlala. Lačna in žejna sva se ustavila še na burgerju in pivu. Če odštejeva ljudi v gostilni sva bila večino dneva sama.
Dodaj nov komentar
  • Natisni
  • E-naslov

Podarjenemu konju se ne gleda v zobe

Podrobnosti
31. 01. 2022,
Janč
V soboto zjutraj, sem z Finto in Primzijem, namenjen skozi Repov kot v eno od grap med Staničevim vrhom in Kamniškim Dedcem. Katero, bomo videli sprotno, vse je namreč odvisno od trenutnih razmer v njih, saj zaloga že davno zapadlega snega pošteno kopni in "podarjenemu konju" kateri nam je trenutno na rapolago, ne smemo gledati v zobe.

Na izhodišču se izkaže, da je najbolje, če krenemo v Tuhinjsko grapo, katera nas že takoj na začetku razveseli z zaledenelim skokom. Nekaj njemu podobnih a krajših je še kasneje, vmes pa trd in zbit sneg po grapi, pa zamrznjene trave in polkopne skale, preko katerih se po uri in pol uspemo premiksati na greben, kateri je v večini "suh kot poper".

Snega po grebenu je le za vzorec, nekaj bornega ga je še med ruševjem, preko katerega lomastimo pod vršno skalo Kamniškega Dedca, kjer se uspemo priključiti na lovsko pot, po kateri sestopimo nazaj proti Jermanci in od tam po slabih petih urah, kolikor je trajala celotna tura domov.

Tomaž Groboljšek - Finta, Primož Črne in Jani Vozel - Janč
Dodaj nov komentar
  • Natisni
  • E-naslov

Miksanje na Vršiču

Podrobnosti
26. 01. 2022,
Vid Tilia
Z Gašperjem (AO Železničar) sva se danes odpravila na Vršič. Hotela sva malo preverit kaj tam dogaja. V KG je bila zjutraj še megla, na Vršiču pa sončno. Iz ceste Gašper opazi grapo v NŠG, ki je od daleč zgledala kar dobro narejena. Hitro se strinjava, da greva pogledat. Grapa Angelce Ocepek (kakor se imenuje) je v dobrih razmerah baje zelo izi. Naju so pričakali štirje krajši skoki. Prvi je bil lahek, drugi je bil tečen, tretji je bil super, ker je bil leden so cepini in dereze lepo držali, četrti (pod zgornjim štantom) pa spet zoprn. Širokim razkorakom z veliko »škripanja« derez ob skale se nisva izognila… V trenutnih razmerah se moraš kar malo pretegnit. Čeprav razmere niso bile idealne, sva vseeno uživala.

Nato sva prečila pod MM in šla še v Zupančičevo. Ker sva bila zgodnja je sneg še držal. V zgornjem delu sva si privoščila še varianto po kaminu, ki je bil lepo zalit z ledom. Vse skupaj sva opravila hitro, se na vrhu malo posončila in sestopila po poti na Vršič.
Dodaj nov komentar
  • Natisni
  • E-naslov

JV greben Grintovca

Podrobnosti
24. 01. 2022,
Janč
Po dobri stari navadi, nama niso bile potrebne kolobocije za dogovor glede ture, kam in kdaj. Finta pokliče, jaz sem takoj za in naslednji dan (petek, 21.1.2022) že tiščiva proti Kamniški Bistrici, začuda po kopni cesti povsem v Konec. Jutro, mrzlo kot ps', naju primora, da hitreje stopiva v hrib proti Kokrškemu sedlu z namenom, da se preko JV grebena povzpneva na Grintovec.

Pri izhodu iz gozda si nadaneva dereze, nato pa naravnost navzgor, ob steni, prigrizeva na sedlo. Malo toplega čaja, in ponovno zarineva v smeri grebena. Idealno. Sneg je zbit, trd, mestoma leden in dereze ter cepina dobro grabita v njem. Malo naju matra ideja, da bi se na vrh povzpela po Grapi čez jame, a se nekoliko kasneje le odločiva, da se bova držala grebena.

Kopnih delov je zanemarljivo malo in zalite strmine nama omogočajo hitro napredovanje. Kratka pavza, na v snegu izkopani polici me "osreči" z izgubo noža, kateri se nekako izmuzne iz kape nahrbtnika in oddrsi navzdol proti podom. Jbm...škoda ga je. Dolgo je že bil moj spremljevalec in dvomim, da bi ga našel, če bi ga v poletnih mesecih morebiti iskal. Bomo videli.
Finta vztrajno grize naprej, jaz "pik - pik" užitkarim za njim, z vsake toliko, pogledom nekam globoko navzdol, na obe strani grebena. Izstop iz smeri je brez opasti, eleganten in trd, naju brez težav spusti na streho Grintovca, od koder imava še slabih 30 višincev do njegovega vrha.

Razgledi so lepi, a tistih -15 stopinj pod ničlo, dela ledene sveče na soplezalčevih brkih in bradi in veter naju naganja, da že po nekaj spominskih fotografijah zapustiva vrh. Škrip - škrip, čim hitreje navzdol, čeprav slutiva, da tudi nižje ne bo topleje. A prepričana sva, da bo vsaj vetra manj. Do sedla je s pospešenostjo nekako šlo, potem pa je mene začel matrati noht na palcu desne noge, kateri je vstrajno, ob vsakem koraku, nabijal v kapico gojzarja ob zoprnem sestopu. Togost čevlja z derezami ne nudi nikakršne mehkobe, zamrznjena snežna podlaga ne popušča in ne dovoljuje, da bi se sneg vsaj nekoliko ugreznil pod peto, ter tako ublažil pritisk in bolečino v čevlju. Kolnem kot Madžar a nič ne pomaga. Na koncu ugotovim, da se bom tudi v letošnji sezoni poslovil od nohta, kateri mi je zaradi identične situacije, ponovno uspel zrasti preko lanskega poletja.

V gozdu, kjer snameva dereze, pa baletni spektakel, saj po zmrznjenem kamenju na poti močno drsi in brez opore na smučarskih palicah, bi tenko piskala. A vseeno je le bilo nekaj lepih piruet in zavidljivih trojnih akslov in mojih brcanj z bolečim prstom v kamenje, da sem videl tisoč zvezd sredi belega dne, dokler nisva pridrsala do parkirišča, nabasala opremo v avto in se premražena a zadovoljna odpeljala domov. 

Tomaž Groboljšek - Finta, Jani Vozel - Janč

20220121_110526
20220121_123022
20220121_123028
20220121_123059


Dodaj nov komentar
  • Natisni
  • E-naslov

Nočna na Triglav

Podrobnosti
17. 01. 2022,
Vid Tilia
V soboto, 15. januarja smo realizirali vzpon, ki smo ga imeli v planu že nekaj časa. Ob 23h štart iz Litije proti Krmi. Predno začnemo še doza kofeina v Radovljici in bili smo pripravljeni. Nekaj čez eno štartamo iz tople Krme. Noč je bila jasna in postajalo je vedno bolj hladno. Do Prgarce se je vsaj meni kar vleko. Tu smo imeli tudi krajšo pavzo, nato smo namestili še serenače in gas dalje. Na Kredarici nas je že grelo sonce. Čeprav nas je bilo za cel kombi smo se trije odločili še za skok na vrh. Razmere so bile OK, gužve pa tudi še ni bilo. Na vrhu je bil razgled fantastičen. Opazovali smo celo ladje v morju, do katerega je segal pogled. Sledil je še sestop nazaj do Kredarice. Od tu pa na smuče in juhuhu v dolino. Čez Kalvarijo so bile razmere super, spodaj pa je bil sneg že čisto gnil. Melišča pod VDV-jem so bila kložasta in tudi noge so že čutile utrujenost. Najbolj naporen del nas je čakal na koncu, saj se je bilo treba poganjati čez pol Krme do avta. Tura je bila kar naporna, vendar smo bili nagrajeni z lepim vremenom in razgledi. Se je kar splačalo spustiti toplo noč v postelji.

Dodaj nov komentar

stran 2 od 32

  • Začetek
  • Nazaj
  • 1
  • 2
  • 3
  • 4
  • 5
  • 6
  • 7
  • 8
  • 9
  • 10
  • Naprej
  • Konec
template-joomspirit.com