Kamor vsi, tja tudi mi

10. 11. 2022, 
Janč
20221031_144853Smo si rekli člani našega odseka v petek, povsem ob koncu oktobra, ko smo preko podaljšanega vikenda zaradi praznika, prišli v kanjon Paklenice in tam že na parkirišču ugotovili, da so v njem praktično vsi, kateri so ustvarjeni »bolj za navzgor«.


Ker smo imeli apartman že predhodno rezerviran, nekje tam, kje točno pa nam dani trenutek ni bilo ne znano, ne v mar, saj se bomo z raziskovanjem njega lokacije ukvarjali šele pozno popoldne, smo se že v sredini dopoldneva odpravili v napad na smeri, pred katerimi naj nebi bilo čakalne vrste pred vstopom. Tako, za zagrevanje. Prav pretegnili se v tistih urah ravno nismo, pa tudi potrebe ni bilo po tem, saj je bilo pred nami še nekaj dni. Razen Anžeta in Črta, katera je Jernej odpeljal še v smer, za katero smo Finta, Franc in jaz ugotovili, da bo za nas manj mukotrpna, če jo "oddelamo" na vrtu pri Dinkotu.

K sreči je večina smeri v Pakli krajših in v doglednem času so se nam ponovno pridružili tako, da smo lahko odšli proti apartmanu, za katerega je bilo s strani nekaterih strokovno ugotovljeno in kasneje obelodanjano ob vsaki priložnosti, da se nahaja v Karlobagu. No ja, tako hudo sicer ni bilo, tistih nekaj kilometrov do apartmana, računano od vhoda v kanjon, pa je kasneje bilo kar malce tečnih. Za peš je bilo predaleč, za prehiter odhod v njega zvečer s kombijem od Dinka, pa prezgodaj. Ampak smo se uskladili in tudi tistemu, kateri je želel enkrat ob pozni uri prepešačiti pot, to ni bilo omogočeno. Razlogi so seveda tehtni.

Pozno zvečer se nam pridružijo še ostali in ekipa AOL je sestavljena tako, da naslednji dan, soboto, iskoristimo »z veliko žlico«. Že v zgodnjem dopoldnevu, smo se dogovorjene naveze porazgubile po kanjonu in njega različnih smereh. Vse do popoldneva, ko smo se sešli "ob koritu", katero je nudilo osvežilno olajšanje po poletno temperaturni plezariji. Potem pa rutina za zaključek dneva. Apartma, lonci, juhice in makaroni, pir, debata in počasno kapljanje eden za drugim ob pozni uri, v deželo sanj.

Nedelja, našpičena, po tempu plezarije podobna prejšnjemu dnevu, po "snidenju ob koritu", pa razbiti kot jugoslovanska vojska. Sestavljali smo se od kanjona do priključka na magistralno cesto ob morju na način, kot da dandanes, nebi obstajali telefoni. Bolj po občutku, izkušnjah in nenazadnje vonju, kje se kdo lahko zatakne, bi se reklo. Ampak konec dober, vse dobro. Še posebno, če se pred odhodom v apartma uspešen dan konča v campu Vesna, kjer je naš podmladek stkal sveže in pristne vezi z nežnejšim spolom iz kranjskega konca. K sreči pa, vse le  ni bilo tako rosno in sveže in tudi "starejši, hitrejši in spretnejši", smo lahko prišli na svoj račun v razširjenih debatah in pri (ponovno) makaronih, kateri so bili improvizirano a odlično, pripravljeni v Vanjinem kombiju.

Ker so nas širokosrčni Rašičani, za naslednji dan zvečer, povabili na žur v kamp, kjer so bili masovno nastanjeni, je podmladek (kdo pa drug) že pričel pripravljati strategijo kako podaljšati bivanje v Paklenici še za eno noč in potem "utrujen dan". Ponedeljek popoldne, je bil namreč nam planiran dan za odhod domov. Kaj hujšega... In ker je bila debata o strategiji močna, volja po vodi in soku pa šibka, je naslednji dan posledično prinesel svoje "zmage"... Dopoldansko plezanje krajšega in slajšega, kosilo z analizo pri Dinku in "Čao Pakla" družno vseh skupaj, do naslednjič.


Povzetek:
V dneh od petka do ponedeljka, smo skupno preplezali 18 smeri. Med njimi Pink Panther, Paparazzi, Joe de Ripper, Karamara sweet tamptations, Circus, Šaleški, Bramova, Danaja, 
Centralni kamin in še nekaj "težjih".

Ekipa AOL Paklenica, oktober 2022:
Franc Intihar, Tomaž Groboljšek - Finta, Niko Škrabanja, Jernej Groboljšek, Jani Vozel - Janč, Gorazd Šantej - Brzi, Anže Repina, Vid Tilia in Črt Ševerkar.