• 
• 

Alpinistična šola 2023/24

Podrobnosti

22. 08. 2023,

Vid Tilia

• 
• 

Pred dopustom še hitro v Dolomite

Podrobnosti

11. 07. 2023,

Vid Tilia

Prvi teden julija smo bili člani AO Litija povabljeni, da se pridružimo članom AO Železničar v Dolomitih. Vid in Črt sta odšla že v soboto, jaz pa se nisem mogel odreči slastnemu nedeljskemu kosilu. Tako je bil plan, da se z Joem pridruživa v ponedeljek. No, na koncu je klic Vida in pregled vremenske napovedi prestavil najin odhod na sredo popoldan. Ker sva imela na voljo le tri dni, sva si naredila individualni plan s spanjem na prelazih. Prvi dan sva namenila vplezavanju v Cinque Torri, saj oba kot mizarja nimava veliko časa za popoldansko frikanje. Kljub muhastemu vremenu s skoraj stalnim rosenjem sva vztrajala cel dan in preplezala štiri smeri, mokro skalo in prezeble prste pa vzela kot dober trening. Po pregledu vremenske napovedi sva se odločila, da lep petek izkoristiva za Daretov predlog smeri Dimai-Eötvös v Tofani di Rozes. Zaradi lepote smeri in ambienta v njej ji bom namenil nekaj več besed. Sama ocena smeri ni visoka, saj nikjer ne presega IV stopnje, ker pa skoraj ni opremljena je to pravi alpinistični cilj. Na srečo sama skala ponuja neskončno ušes, rogljev in pok za frende, da je napredovanje hitro. Začetni raztežaji so samo uživanje med iskanjem prehodov v lažjem svetu. Pogled navzgor proti amfiteatru pa je en sam velik VAU! Navpične neprehodne (vsaj za naju) stene kamorkoli pogledaš. Izgleda je bila zima radodarna s snegom, saj ga je v velikem amfiteatru še kar nekaj ampak na srečo ni bil pomrzjen, zato prečenje ni bil problem. Po prečenju v mali amfiteater pa se je začel nabirati cmok v grlu. Kamorkoli pogledaš samo pokončne stene brez izrazitega lažjega prehoda. Ko pa najdeš pravo prečko in kamin se odvali kot skala od srca. Po lažjem poplezavanju pa sledi še po oceni najtežji del smeri, le da midva nisva opazila razlike v težavnosti. Sama prečka s pokončno 500-metrsko steno pod nogami pa je bila v užitek. Čast prvega je pripadla Jou, ki je v njej našel večino klinov v smeri in vpisno knjigo. Glede na izpostavljenost bi rekel, da bo strašljiva ampak je tako kot že v celotni smeri bilo ogromno dobrih stopov in prijemov, zato je bil strah odveč. Sledil je še zadnji kamin s plazenjem pod zagozdeno skalo in na vrhu smeri vesel stisk rok. Po tako lepi smeri je sledil še mukotrpen dostop po šodru na vrh in sestop do avta. Cela tura nama je vzela cel dan, težke noge naslednje jutro pa še kakšno smer. Tako je padla odločitev za dopoldanski odhod proti domu. Zadovoljstvo ob preplezanem pa je bilo precejšnje. Moj prvi obisk Dolomitov je tako izpolnil pričakovanja in jih celo presegel. 

Plezala: Anže Repina in Jože Vozelj-Joe

• 
• 

Malo za nazaj

Podrobnosti

21. 02. 2023,

Vid Tilia

10. 2. smo se v hudem mrazu štirje (Jero, Rok, Črt in jaz) odpravil v Logarsko dolino. Plezali smo slap Sušica, s katerim smo bili zadovoljni. V iskanju obetavnega ledu smo kasneje malo obupali in se na hitro spravili še čez Palenk.

12. 2. smo Niko Š., Joe, Gorazd in jaz plezali Teranovo v Dolgem Hrbtu. Pred nami je bila še ena tričlanska naveza, vendar so bolj malo spali in nas prehiteli za kakšno uro tako, da ni bilo težav z gužvo. Smer je bila lepo narejena, plezanje pa sam užitek. Na sestopu smo ugledali še grapo med LV in VB, ki smo jo »napadli« zadnjo nedeljo in sicer v drugačni sestavi (Gorazd, Črt, Primož in jaz). Odjuga nas je prisilila, da smo tokrat manj spali Litijani. Ob 3:00 smo iz domačega kraja krenili na Jezersko. Pričakovali smo, da nam bo zgodnje vstajanje prineslo dobre razmere. No, ni bilo ravno tako. Prva polovica grape nam je celo zbijala malo motivacije, saj smo gazili mehek, moker sneg. Z višino pa so se razmere počasi izboljšale. V zadnji tretjini smo naleteli na dva skoka. Prvi je ponudil malo tankega ledu in obilo mehkega snega, drugi pa je bil leden. Ker je večina noč preživela na pustovanju, tudi tokrat ni bilo gneče. Srečali smo se le s tremi člani AO Kamnik.

• 
• 

V kraljestvu Zlatoroga

Podrobnosti

07. 02. 2023,

Vid Tilia

V petek, 3. 2. smo se člani AO Litija odpravili na skupno smučarsko popotovanje po Komni. Eni so si pot podaljšali in na Komno krenili z Vogla že zjutraj, drugi so morali v petek dopoldne še zaslužit kakšen evro (za pivo) in odšli malo kasneje od koče pri Savici. Eni prej, drugi kasneje smo se nakapljali v domu na Komni. Po večerji smo skupaj malo debatirali in odšli spat.

V soboto smo se malo razkropili, večina pa nas je krenila na Lanževico. Sončen, a vetroven dan brez oblačka je v vseh prebudil prijetne občutke. Vetrovna Komna je bila res čudovita. Napihan sneg sprva ni obetal hudo uživaške smuke, a se je izkazalo za ravno nasprotno. Z vrha Lanževice smo odsmučali v smeri Oslove škrbine. Že prvi zavoji so nakazovali čisto uživancijo. Po sladki smučariji smo spet nataknili pse in odkorakali nazaj proti koči. Na povratku smo izgubili še cepin, ki se je nato pred lastnikom vrnil v kočo.

Petkov večer in sobotna tura sta zahtevala svoj davek, zato smo sobotni večer preživeli bolj mirno. V nedeljo smo se zbudili v hladno in sončno jutro brez vetra. Sicer kadrovsko malo podhranjeni, smo se namenili proti Kalu. V iskanju čim bolj plazovno varnih prehodov smo šli kdaj pa kdaj malo naokoli, vendar smo v zglednem času prišli na sedlo pod Kalom. Opremljeni z derezami in cepini smo se povzpeli na vrh. Franci nam je z atraktivno smuko z vrha pokazal svoje kvalitete, ostali pa smo sestopili peš. Čez nekaj minut smo se že vsi skupaj peljali v dolino in vriskali.

V koči smo nazaj grede pobrali še nekaj stvari in se namenili proti avtu, ki smo ga pustili na parkirišču pri Savici. Tisti, ki smo v petek prišli po isti poti na Komno smo vedeli, da bo navzdol s smučmi cela štala. Pa se nismo dali in fajtali. Eni so obupali prej, drugi kasneje, tretji pa sploh ne, in se prismučali- vse do avta. Prava atrakcija za južne sosede, ki so borbo z drevesi opazovali s parkirišča.

Čeprav vreme ni najbolj obetalo, se je izkazalo za res čudovito. Mislim, da si lahko vsi želimo še več takšnih tur, ki združujejo tako zabavo, kakor tudi pridobivanje hribovskih izkušenj!

Finta, Franci R., Darko, Joe, Janč, Gašper, Anže, Primož, Črt in Vid

• 
• 

Plavi ponedeljek v nedeljo

Podrobnosti

14. 11. 2022,

Vid Tilia

Po topli plezariji v Pakli konec oktobra so nama s Črtom zadišale tudi naše gore. Tako sva se v nedeljo, 6. 11. odpravila v Planjavo. Odločila sva se za nekaj lažjega, saj sva vedela, da zna mal nohtat. Plezala sva Plavi ponedeljek (IV/III, 320m). Opisov ni prav veliko, večina je v teh omenila, da v smeri ni prav veliko klinov. Izkazalo se je prav nasprotno. Sidrišča sva urejala na rušju, skalnih ušesih in rogljih. Poleg frendov in jebic sva tudi za vmesno varovanje s pridom uporabljala naravne možnosti. Kjub vsemu pa našla še 8 klinov. Nekaj od teh je res slabih tako, da se kakšnega splača imeti seboj. Uglavnem... vse je tam, kjer mora bit. Smer je pa tudi luštna. Priporočava za kakšen jesenski dan.
Črt&Vid

• 
• 

Kamor vsi, tja tudi mi

Podrobnosti

10. 11. 2022,

Janč

Smo si rekli člani našega odseka v petek, povsem ob koncu oktobra, ko smo preko podaljšanega vikenda zaradi praznika, prišli v kanjon Paklenice in tam že na parkirišču ugotovili, da so v njem praktično vsi, kateri so ustvarjeni »bolj za navzgor«.


Ker smo imeli apartman že predhodno rezerviran, nekje tam, kje točno pa nam dani trenutek ni bilo ne znano, ne v mar, saj se bomo z raziskovanjem njega lokacije ukvarjali šele pozno popoldne, smo se že v sredini dopoldneva odpravili v napad na smeri, pred katerimi naj nebi bilo čakalne vrste pred vstopom. Tako, za zagrevanje. Prav pretegnili se v tistih urah ravno nismo, pa tudi potrebe ni bilo po tem, saj je bilo pred nami še nekaj dni. Razen Anžeta in Črta, katera je Jernej odpeljal še v smer, za katero smo Finta, Franc in jaz ugotovili, da bo za nas manj mukotrpna, če jo "oddelamo" na vrtu pri Dinkotu.

K sreči je večina smeri v Pakli krajših in v doglednem času so se nam ponovno pridružili tako, da smo lahko odšli proti apartmanu, za katerega je bilo s strani nekaterih strokovno ugotovljeno in kasneje obelodanjano ob vsaki priložnosti, da se nahaja v Karlobagu. No ja, tako hudo sicer ni bilo, tistih nekaj kilometrov do apartmana, računano od vhoda v kanjon, pa je kasneje bilo kar malce tečnih. Za peš je bilo predaleč, za prehiter odhod v njega zvečer s kombijem od Dinka, pa prezgodaj. Ampak smo se uskladili in tudi tistemu, kateri je želel enkrat ob pozni uri prepešačiti pot, to ni bilo omogočeno. Razlogi so seveda tehtni.

Pozno zvečer se nam pridružijo še ostali in ekipa AOL je sestavljena tako, da naslednji dan, soboto, iskoristimo »z veliko žlico«. Že v zgodnjem dopoldnevu, smo se dogovorjene naveze porazgubile po kanjonu in njega različnih smereh. Vse do popoldneva, ko smo se sešli "ob koritu", katero je nudilo osvežilno olajšanje po poletno temperaturni plezariji. Potem pa rutina za zaključek dneva. Apartma, lonci, juhice in makaroni, pir, debata in počasno kapljanje eden za drugim ob pozni uri, v deželo sanj.

Nedelja, našpičena, po tempu plezarije podobna prejšnjemu dnevu, po "snidenju ob koritu", pa razbiti kot jugoslovanska vojska. Sestavljali smo se od kanjona do priključka na magistralno cesto ob morju na način, kot da dandanes, nebi obstajali telefoni. Bolj po občutku, izkušnjah in nenazadnje vonju, kje se kdo lahko zatakne, bi se reklo. Ampak konec dober, vse dobro. Še posebno, če se pred odhodom v apartma uspešen dan konča v campu Vesna, kjer je naš podmladek stkal sveže in pristne vezi z nežnejšim spolom iz kranjskega konca. K sreči pa, vse le  ni bilo tako rosno in sveže in tudi "starejši, hitrejši in spretnejši", smo lahko prišli na svoj račun v razširjenih debatah in pri (ponovno) makaronih, kateri so bili improvizirano a odlično, pripravljeni v Vanjinem kombiju.

Ker so nas širokosrčni Rašičani, za naslednji dan zvečer, povabili na žur v kamp, kjer so bili masovno nastanjeni, je podmladek (kdo pa drug) že pričel pripravljati strategijo kako podaljšati bivanje v Paklenici še za eno noč in potem "utrujen dan". Ponedeljek popoldne, je bil namreč nam planiran dan za odhod domov. Kaj hujšega... In ker je bila debata o strategiji močna, volja po vodi in soku pa šibka, je naslednji dan posledično prinesel svoje "zmage"... Dopoldansko plezanje krajšega in slajšega, kosilo z analizo pri Dinku in "Čao Pakla" družno vseh skupaj, do naslednjič.

Povzetek:
V dneh od petka do ponedeljka, smo skupno preplezali 18 smeri. Med njimi Pink Panther, Paparazzi, Joe de Ripper, Karamara sweet tamptations, Circus, Šaleški, Bramova, Danaja, Centralni kamin in še nekaj "težjih".

Ekipa AOL Paklenica, oktober 2022:
Franc Intihar, Tomaž Groboljšek - Finta, Niko Škrabanja, Jernej Groboljšek, Jani Vozel - Janč, Gorazd Šantej - Brzi, Anže Repina, Vid Tilia in Črt Ševerkar.